Hiša je umeščena v značilno krajino slovenskega Krasa, prostora, ki ga oblikujejo kamnita tla, burja, suhozidi in močna graditeljska tradicija. Zasnova izhaja iz tipologije kraške domačije z jasnimi, podolgovatimi volumni in introvertirano organizacijo, prilagojeno zahtevnim klimatskim razmeram. Majhne okenske odprtine zmanjšujejo izpostavljenost vetru in poletnemu pregrevanju, medtem ko grobo ometane fasade v zemeljskih tonih vzpostavljajo materialno vez z okoliško krajino.

Enodružinsko hišo sestavljata dva tradicionalno oblikovana volumna z dvokapnima strehama, polkni in grobim ometom, ki poudarjajo navezavo na lokalno arhitekturo. V zaledju se odpira borjač - zaščiten zunanji prostor, značilen za kraške domačije.

Sodobni kontrast predstavlja betonski volumen med glavnima objektoma. S svojo transparentno stekleno fasado deluje kot prostorski in programski povezovalni člen, v katerem se nahaja osrednji družabni prostor hiše - novo “ognjišče” doma.

Projekt predstavlja sintezo tradicije in sodobnosti: arhitekturo, ki spoštuje identiteto kraškega prostora, hkrati pa ponuja sodoben način bivanja.